Deadfall (2012)

Manjši padec koncentracije na poledeneli cesti je dovolj, da se zaletiš v nepričakovano oviro. V medveda, recimo. Čeprav je srna bolj verjetna opcija. In prav to se zgodi druščini, ki je oropala neko igralnico. Šofer je takoj mrtev, njegova sostorilca, Addison (Bana) in Liza (Wilde), pa se izvlečeta z manjšimi odrgninami. Kjer je denar, so tudi trupla in mrtvemu šoferju se kmalu pridruži še nesrečni policist, ki je slučajno pripeljal mimo in opazil prevrnjeno vozilo. Ustrelil ga je Eric Bana, ki kifeljcu ni želel pojasnjevati porekla denarja v uničenem vozilu. Nekaj sto kilometrov stran se propadli boksar Jay po prestani kazni poslavlja od svojih zaporniških tovarišev. Jayjeva prioriteta je vzpostavitev skrhanih družinskih odnosov, zato odrine proti severu, v rojstno mesto, tik ob kanadski meji. Snežni metež in zaprte ceste ga prisilijo v nenačrtovan postanek, med katerim nenačrtovano pristane v postelji z Lizo, mično ubežnico iz začetka zgodbe. Jayju se seveda niti ne sanja, da so njena dejanja del načrta, ki je nastal v kooperaciji z njenim roparskim partnerjem. Po odjavni špici dejansko nisem mogel verjeti, da je Deadfall podpisal Stefan Ruzowitzky, režiser, ki nas je pred leti navdušil z odlično vojno dramo Ponarejevalci (Die Fälscher, 2007). Edina svetla točka tega bledega slikosuka je dober nastop Erica Bane, vse ostalo pa je najbolje čimprej pozabiti.